“Dobro je imeti radovedno zavest; zavest, ki ničesar slepo ne sprejema. Radovedna zavest dvomi, se sprašuje, opazuje in nikoli slepo ne sprejema ponujenih ponarejenih resnic.”

“Če je družbena zavest zaprogramirana v slepi ulici, tudi ljudje pademo v psihološko slepo ulico in se kot ribe zaletavamo v steklene stene akvarija izza katerih pa obstaja še nek drug svet.”

“Zavest, da ima tudi Zemlja pravice, v človeškem rodu sploh še ni prisotna.”

“Piščal Neskončnega neprenehoma igra,njen zvok je čista ljubezen.Ko se ljubezen osvobodi spon, seže po resnici. Kako širno se razlega ta zven!Nima konca in nič mu ne stoji napoti.Podoba te melodije sije kakor milijone sonc.To brenkalo je brez primere-brenkalo, ki oddaja note resnice.”

“Pritisnila je na gumb dvigala. Šla bo in kupila letalsko vozovnico. Svoboda, ki jo išče, je njena, ne Satakejeva, ne Jajoina, ne Jošijina, in prepričana je bila, da mora biti tam nekje zunaj. Če so se za njo zaprla še ena vrata, nima druge izbire, kot da najde nova in jih odpre. Dvigalo, ki ji je prišlo naproti, je ječalo kot veter.END.”

“Vsak medsebojni odnos je del stalne učne dinamike. Ko vplivate drug na drugega, je del te dinamike iluzija. Zaradi te iluzije lahko vsaka duša dojame,kaj mora razumeti, da se bo zdravila. Kot predstava v živo predstavlja položaje, ki so potrebni, da bodo postali celoviti tisti vidiki vaše duše, ki potrebujejo zdravljenje. Z iluzijo se učimo- Pripada osebnosti. Iluzijo boste zapustili, ko boste umrli, ko se boste vrnili domov. Vendar lahko osebnost, ki živi v ljubezni in Luči, ki gleda skozi oči svoje duše, če govorimo metaforično, gleda iluzijo, ne da bi jo hkrati potegnilo vanjo. To je osebnost, ki dopusti, da se avtentična moč izrazi. Iluzija je izjemno tesno povezana s potrebami vsake duše. Vsak položaj je vedno namenjen vsaki osebi, ki jo zadeva. Ne morete naleteti ne in tudi ne boste naleteli- niti za hip ne- na nobeno okoliščino, ki ne bi bila neposredno in takoj namenjena potrebi vaše duše, da se zdravi in dosega celovitost. Iluzijo za vsako dušo ustvarjajo njeni nameni. Zato v iluziji vedno mrgoli najustreznejših izkušenj, s katerimi lahko zdravite svojo dušo. Iluzija je prilagodljiva. To pomeni, da posamezne duše, ki so sodelovale pri nastanku iluzij , nimajo svoje neodvisnosti pri tem, kar je v iluziji ustvarjenega skupaj. Pomeni, da ni zaznave, ki se je ne da pozdraviti, kot tudi ni namena, ki se ga ne da spremeniti ali zamenjati z drugim. Bistvo duhovne psihologije je razumevanje, kako iluzija nastane, kako deluje, razumevanje dinamike, ki leži za njo in vloge, ki jo igra pri evoluciji duše.”