“Nekaj bi ta trenutek rad povedal svojim nekdanjim tovarisem, a obcutek imam, da bo vse neiskreno, kar jim bom v mislih rekel. Ziv sem, zato so tudi moja najbolj pristna custva nekje necista”

“Ona je kot kmetič, ki zasadi vrt, ko pa zagleda prve poganjke, se zboji, da jim lahko kaj škoduje. Zato si omisli široko plahto, odporno proti vodi in vetru, ter jo razprostre nad svojimi rastlinicami, da jih zavaruje pred slabim vremenom; da bi odgnal listne uši in ličinke, pa jih še obilno poškropi z insekticidom. Dela brez predaha, noč in dan misli le na vrt in na to, kako ga bo zaščitila. Potem pa nekega jutra dvigne plahto in doživi kaj neljubo presenečenje: vse rastlinice so segnile in umrle. Če bi jim pustila svobodno rasti, bi sicer ene pomrle, toda druge bi preživele in poleg zasejanih bi pognale še tretje, ki bi jih zanesla tja veter in mrčes. Nekatere bi postale plevel in bi jih populil, druge pa bi morda zrasle v cvetlice in bi s svojimi barvami poživile enolični vrt. Me razumeš? Je že tako, v življenju je potrebna širokosrčnost; obdelovati svoj mali značajček in biti slep za vse okrog sebe pomeni, da sicer dihaš, v resnici pa si že mrtev.”

“Ko se spoprijemaš s težavami, ti najbolj pomagajo prav vsakdanje izkušnje, ki ti kažejo zadeve takšne kot so, ne pa, kakršne bi morale biti po kaj vem čigavem mnenju. Ko začneš odmetavati balast in izločati vse, kar ti ne pripada, vse, kar prihaja od zunaj, takrat si že na dobri poti.”

“Vsako dejanje, misel in občutek spodbudi namen in ta namen je vzrok, ki obstaja kot vzrok s posledico. Če smo soudeleženi v vzroku, ni mogoče, da ne bi bili soudeleženi tudi v posledici. Na ta najglobji način smo odgovorni za vsako svoje dejanje, misel in občutek, kar pomeni, za vsak svoj namen. Mi sami bomo deležni sadu vsakega svojega namena. Zato je pametno, da se začnemo zavedati mnogih namenov, ki dajejo sporočila našim izkušnjam, da razvrstimo, kateri nameni ustvarjajo katere posledice, in izbiramo svoje namene glede na posledice, ki jih želimo ustvarjati.”

“Ampak ti ne veš, kako je, če nekoga ljubiš bolj kot on ljubi tebe, če veš, da lahko njegov dotik in stisk nekoga drugega stisneta močneje, medtem ko si mu ti pripravljen dati vse, kar imaš, in najti, napraviti karkoli, da bi mu dal tudi tisto, česar nimaš.”

“A si predstavljaš? sem v prvi zarji še ves zjagan razpredal Romani. Steklenica viskija za pol dolarja in zjutraj nič ne boli glava! Pol dolarja in vsaj za dolar sem ga spil ...Nekje sredi poti proti jugu pa sem planil čez njo, avtobusno okno se je odprlo le zgrda in komajda sem zvozil, da nisem bruhal po ubožici, vsej nedolžni in zgarani od polnočnih reportaž. Plačal sem vse za nazaj in čez mejo prilezel kot stara kuzla z ohceti; še dobro, da so me tako zdelenaga sploh spustili v nov državo...”