“Če duša v samoti svojih lastnih duhovnih izbir napreduje v veri, pogumu in čustvih do svoje lastne človeškosti, gotovo lahko odpre vrata, ki vodijo k večjemu zavedanju, večjemu karmičnemu vplivanju in odgovornosti.”

“Prvi korak je, da se začnete zavedati, kaj čutite. Če se poglobite v svoje občutke, vas bo to privedlo do njihovega vira. Samo s pomočjo čustev lahko spoznate polje sile svoje lastne duše.”

“Ko zapremo vrata svojim občutkom, zapremo vrata tudi vitalnim tokovom, ki dajejo energijo in spodbujajo naše misli in dejanja. Ne moremo začeti razumevati posledic svojih čustev na nas, naše okolje in druge ljudi ali posledic čustev drugih ljudi na njih same, njihovo okolje in nas. Brez zavedanja svojih čustev ne moremo povezovati posledic jeze, žalosti, žalovanja, veselja- v nas samih ali drugih- z nihovimi vzroki. Ne moremo razlikovati med delom sebe, ki je osebnost, in delom sebe, ki je duša. Če se ne zavedamo svojih občutkov, ne moremo občutiti sočutja. Kako lahko delimo trpljenje in veselje drugih, če ne znamo občutiti lastnega.”

“Vsako dejanje, tudi najneznatnejše utegne v sebi nositi skrivnost, nevidno seme, ki lahko vzkali, če ga sprejmeš.”

“Božanskost je navzoča v vsakem človeku, in če so razmere ugodne, se bo sama od sebe manifestirala prav tako, kakor skali seme, v katerem se skriva življenje, in zaradi svoje narave zraste v drevo, če ima omogočene razmere za razvijanje svojih zmožnosti.”

“Ko duša izbere navpično pot, ko izbere, da se bo razvijala zavestno z odgovorno izbiro, postane sposobna osvoboditi se svojih lastnih negativnosti. Sega po avtentični moči. Prevzame tako rekoč lastno negativnost, nezavedne namene svojih razdvojenih delov svoje osebnosti. Ko osebnost postane zavestna, ko se razvija v mnogočutno osebnost in postaja integrirana, se frekvenca njene zavesti poveča. Postane celovita. Njene negativnosti odpadejo in kakovost nejne zavesti postane svetlejša. Zdaj že lahko gleda sebe in tiste okoli sebe s sočutnostjo in jasnostjo, z modrostjo svoje duše.”