“Ko se v osebnosti gradi jeza ali strah, tudi svet,v katerem živi, vedno bolj odraža jezo ali strah, ki ju mora zdraviti. Tako bo osebnost na koncu le razumela, da ustvarja lastne izkušnje in zaznave, da njena pravična jeza ali opravičljiv strah izvirata iz nje same in da ju lahko nadomesti z drugimi zaznavami in izkušnjami samo z močjo lastnega bitja.”

“Zakon privlačnosti torej ustvarja okrog vsake osebnosti zapredek njej podobne energije. Ko poskuša zdraviti svojo jezo ali strah ali ljubosumnost, se proces preobražanja v celovitost okrepi in pospeši, pride v središče zavedanja. Osebnost vidi svojo jezo ali strah ne samo v sebi, ampak tudi povsod izven sebe. Če se osebnost zavestno odloči, da bo ozdravila svojo jezo ali strah, jo vsaka okoliščina spravlja v jezo ali strah, ker se Vsemirje sočutno odzove na njeno željo, da bi postala celovita.”

“Oseba, ki išče odnose z drugimi samo, da bi zadovoljila lastne potrebe (čustvene, spolne) bo ugotovila, da je vsak odnos v bistvu enak, da so ljudje v njenem življenju nadomestljivi, da so izkušnje s prvim in izkušnje z drugim v bistvu enake. To je vodoravna pot. Vsaka nova izkušnja v resnici ni nova. Je bolj ali manj ista stvar. Če želimo doživeti pravi in globok odnos, to zahteva, da se približamo in vzpostavimo odnos z zabestjo in skrbjo za drugega. To je navpična pot.”

“Duša mora uravnavati svojo energijo, če naj postane celota. Spoznati mora posledice, ki jih je povzročila. Energijska neravnovesja v duši so nepopolni deli duše, ki se želijo zdraviti. Ali je odnos med dušami zdravljenje ali ne, je odvisno od tega, ali vključena osebnost lahko vidi preko sebe in druge osebnosti medsebojni odnos njunih duš. To zaznavanje samo od sebe privede na dan sočutje. Vsaka izkušnja in vsak medsebojni odnos vam da priložnost, da gledate s stališča svoje duše ali stališča svoje osebnosti.”

“Vsak medsebojni odnos je del stalne učne dinamike. Ko vplivate drug na drugega, je del te dinamike iluzija. Zaradi te iluzije lahko vsaka duša dojame,kaj mora razumeti, da se bo zdravila. Kot predstava v živo predstavlja položaje, ki so potrebni, da bodo postali celoviti tisti vidiki vaše duše, ki potrebujejo zdravljenje. Z iluzijo se učimo- Pripada osebnosti. Iluzijo boste zapustili, ko boste umrli, ko se boste vrnili domov. Vendar lahko osebnost, ki živi v ljubezni in Luči, ki gleda skozi oči svoje duše, če govorimo metaforično, gleda iluzijo, ne da bi jo hkrati potegnilo vanjo. To je osebnost, ki dopusti, da se avtentična moč izrazi. Iluzija je izjemno tesno povezana s potrebami vsake duše. Vsak položaj je vedno namenjen vsaki osebi, ki jo zadeva. Ne morete naleteti ne in tudi ne boste naleteli- niti za hip ne- na nobeno okoliščino, ki ne bi bila neposredno in takoj namenjena potrebi vaše duše, da se zdravi in dosega celovitost. Iluzijo za vsako dušo ustvarjajo njeni nameni. Zato v iluziji vedno mrgoli najustreznejših izkušenj, s katerimi lahko zdravite svojo dušo. Iluzija je prilagodljiva. To pomeni, da posamezne duše, ki so sodelovale pri nastanku iluzij , nimajo svoje neodvisnosti pri tem, kar je v iluziji ustvarjenega skupaj. Pomeni, da ni zaznave, ki se je ne da pozdraviti, kot tudi ni namena, ki se ga ne da spremeniti ali zamenjati z drugim. Bistvo duhovne psihologije je razumevanje, kako iluzija nastane, kako deluje, razumevanje dinamike, ki leži za njo in vloge, ki jo igra pri evoluciji duše.”

“Ko spznate moč svoje zavesti, da ima torej to, kar je za vašimi očmi, več moči, kot pa to, kar se dogaja pred njimi, se vaše notranje in zunanje zaznave spremenijo. Ne morete sočustvovati s seboj, ne da bi sočustvovali z drugimi, ali pa z drugimi, ne da bi sočustvovali s samim seboj. Ko sočustvujete s seboj in drugimi, postane vaš svet sočuten. Nase pritegujete druge duše s podobno frekvenco in z njimi ustvarjate s svojimi nameni in dejanji ter medsebojni odnosi sočuten svet.”

“Čustva so energetski tokovi z različnimi frekvencami. Čustva, o katerih mislimo, da so negativna- sovraštvo, zavist, prezir, strah -, imajo nižjo frekvenco in manj energije kot čustva, o katerih mislimo kot o pozitivnih - to so naklonjenost, radost, ljubezen in sočutje. Ko se odločite, da boste zamenjali energetski tok z nižjo frekvenco (npr. jezo)) s tokom z višjo frekvenco (odpuščanje), dvignete frekvenco svoje Luči. Ko se odločite, da boste pustili, da energetski tokovi z višjo frekvenco tečejo skozi vaš sistem, občutite več energije. Ko oseba obupuje, na primer, ali pa je vsa zaskrbljena, se počuti fizično izčrpano, ker se je spojila z energetskim tokom nižje frekvence. Oseba v tem položaju postane težka in pusta, medtem ko radostna oseba kar prekipeva od energije in se počuti vedro, ker po njenem sistemu teče višjefrekvenčni energetski tok.”