“Ko spznate moč svoje zavesti, da ima torej to, kar je za vašimi očmi, več moči, kot pa to, kar se dogaja pred njimi, se vaše notranje in zunanje zaznave spremenijo. Ne morete sočustvovati s seboj, ne da bi sočustvovali z drugimi, ali pa z drugimi, ne da bi sočustvovali s samim seboj. Ko sočustvujete s seboj in drugimi, postane vaš svet sočuten. Nase pritegujete druge duše s podobno frekvenco in z njimi ustvarjate s svojimi nameni in dejanji ter medsebojni odnosi sočuten svet.”

Gary Zukav

Explore This Quote Further

Quote by Gary Zukav: “Ko spznate moč svoje zavesti, da ima torej to, k… - Image 1

Similar quotes

“Osebnost se zanima zase. Rada ima vznemirjenje. Ni nujno, da je odgovorna, skrbna ali ljubeča. Duša je energija univerzalne ljubezni, modrosti in sočutja. Ustvarja s temi energijami. Osebnost razume moč kot nekaj zunanjega in jo zaznava kot tekmovanja, grožnje, dobitke in izgube ter jih primerja z drugimi. Ko se uglasite z svojo osebnostjo, daste moč kraljestvu petih čutov, zunanjim okoliščinam in predmetom. Sami si odvzemate notranjo moč. Ko se začnete zavedati svojega duhovnega jaza in izvora, svoje nesmrtnosti, ko izberete in živite v skladu s prvim in šele nato s fizičnim, zapolnite vrzel, ki obstaja med osebnostjo in dušo. Doživljati začnete duhovno moč.”


“Čustva so energetski tokovi z različnimi frekvencami. Čustva, o katerih mislimo, da so negativna- sovraštvo, zavist, prezir, strah -, imajo nižjo frekvenco in manj energije kot čustva, o katerih mislimo kot o pozitivnih - to so naklonjenost, radost, ljubezen in sočutje. Ko se odločite, da boste zamenjali energetski tok z nižjo frekvenco (npr. jezo)) s tokom z višjo frekvenco (odpuščanje), dvignete frekvenco svoje Luči. Ko se odločite, da boste pustili, da energetski tokovi z višjo frekvenco tečejo skozi vaš sistem, občutite več energije. Ko oseba obupuje, na primer, ali pa je vsa zaskrbljena, se počuti fizično izčrpano, ker se je spojila z energetskim tokom nižje frekvence. Oseba v tem položaju postane težka in pusta, medtem ko radostna oseba kar prekipeva od energije in se počuti vedro, ker po njenem sistemu teče višjefrekvenčni energetski tok.”


“Osebnosti, ki se zaveda svoje razdvojenosti in se zavestno bori, da postane celovita, ni treba ustvarjati negativne karme, da bi se razvila, da bi se naučila ustvarjati odgovornost, da bi pridobila avtentično moč. Ko se zavestno borite z izbiro med hotenji svoje osebnosti in potrebami svoje duše, ste v dinamiki, s katero se lahko razvijate brez ustvarjanja negativne karme. To je dinamika skušnjave. Skušnjava je sočuten način Vsemirja, da vam dovoli, da greste skozi to, kar bi bila škodljiva karmična dinamika, če bi pustili, da bi se fizično izrazila. Je energija, s katero je vaši duši milostno dana priložnost, da gre v prostem teku skozi življenjsko učno uro, skozi položaj, ki se ga da, če ga jasno razumete, odstraniti in pozdraviti v mejah svojega zasebnega sveta energije, ne da bi ga izlili v večje energetsko polje drugih duš. Skušnjava je generalka za karmično izkušnjo negativnosti. Celotna dinamika skušnjav je sočutna pot, ki vam omogoči, da vidite možna tveganja in se očistite, preden lahko vplivate na življenja drugih. Je oblika vabe, v katerih se negativnost sočutno potegne iz vas, če to razumete, preden ustvarite karmo. Ko se odzovete na vabo, se očistite, ker se začnete zavedati, in vam v resnici ni treba doživeti izkušnje. Očistite se, ne da bi ustvarjali karmo in sodelovali z drugimi dušami. Kako krasna je skušnjava. Je magnet, ki vleče vase zavedanje k temu, kar bi ustvarjalo negativno karmo, če bi ostalo nezavedno.”


“Vsak medsebojni odnos je del stalne učne dinamike. Ko vplivate drug na drugega, je del te dinamike iluzija. Zaradi te iluzije lahko vsaka duša dojame,kaj mora razumeti, da se bo zdravila. Kot predstava v živo predstavlja položaje, ki so potrebni, da bodo postali celoviti tisti vidiki vaše duše, ki potrebujejo zdravljenje. Z iluzijo se učimo- Pripada osebnosti. Iluzijo boste zapustili, ko boste umrli, ko se boste vrnili domov. Vendar lahko osebnost, ki živi v ljubezni in Luči, ki gleda skozi oči svoje duše, če govorimo metaforično, gleda iluzijo, ne da bi jo hkrati potegnilo vanjo. To je osebnost, ki dopusti, da se avtentična moč izrazi. Iluzija je izjemno tesno povezana s potrebami vsake duše. Vsak položaj je vedno namenjen vsaki osebi, ki jo zadeva. Ne morete naleteti ne in tudi ne boste naleteli- niti za hip ne- na nobeno okoliščino, ki ne bi bila neposredno in takoj namenjena potrebi vaše duše, da se zdravi in dosega celovitost. Iluzijo za vsako dušo ustvarjajo njeni nameni. Zato v iluziji vedno mrgoli najustreznejših izkušenj, s katerimi lahko zdravite svojo dušo. Iluzija je prilagodljiva. To pomeni, da posamezne duše, ki so sodelovale pri nastanku iluzij , nimajo svoje neodvisnosti pri tem, kar je v iluziji ustvarjenega skupaj. Pomeni, da ni zaznave, ki se je ne da pozdraviti, kot tudi ni namena, ki se ga ne da spremeniti ali zamenjati z drugim. Bistvo duhovne psihologije je razumevanje, kako iluzija nastane, kako deluje, razumevanje dinamike, ki leži za njo in vloge, ki jo igra pri evoluciji duše.”


“Človeški rod je postal aroganten. Vedemo se, kot bi bila Zemlja naša in bi lahko z njo delali po mili volji. Onesnažujemo Zemljo, oceane in ozračje, da zadovoljujemo svoje potrebe, ne pomislimo pa na potrebe drugih življenskih oblik, ki tudi živijo na Zemlji, ali na potrebe Zemlje. Mislimo, da se mi zavedamo, Vsemirje pa ne. Mislimo in delamo, kot da se bo naš obstoj kot živih sil v Vsemirju končal s tem življenjem in kot da nismo odgovorni ne drugim ne Vsemirju.”


“Ko se uprete zasvojenosti in izberete, da boste postali celoviti, se uravnate s svojo nefizično pomočjo. Delo, ki ga je treba opraviti, je vaše, toda vedno vam je na voljo pomoč. Nefizični svet, dejanja vaših vodnikov in učiteljev, se dotikajo vašega sveta na veliko načinov- z mislijo, ki prinaša moč, s spominom, ki vas spomni, s pojavom presenečenja, ki krepi. V nefizičnem svetu je veliko radosti, ko se duša osvobodi svoje negativnosti in se kakovost njene zavesti pomakne navzgor v višje frekvence Luči. Zato ne trpite v samoti. Saj je sploh ni.”