“Osebnost ne deluje neodvisno od duše. Če je oseba v stiku z duhovnimi globinami, je osebnost nekako pomirjena, ker je energija zavesti usmerjena na svoje energetsko jedro in ne na svojo umetno fasado, kar predstavlja osebnost.”

“Osebnost, ki ni celovita, živi razdvojeno, kar predstavljajo posamezne barve ali njihove kombinacije. Osebnost, ki ni razdvojena, živi celovito, kar predstavlja bela svetloba. Osebnost, ki izgubi stik s svojo dušo, ki izgubi izvir Luči, je osebnost, ki je postala sposobna tega, čemur rečemo zlo in kar predstavlja črnina.”

“Duša mora uravnavati svojo energijo, če naj postane celota. Spoznati mora posledice, ki jih je povzročila. Energijska neravnovesja v duši so nepopolni deli duše, ki se želijo zdraviti. Ali je odnos med dušami zdravljenje ali ne, je odvisno od tega, ali vključena osebnost lahko vidi preko sebe in druge osebnosti medsebojni odnos njunih duš. To zaznavanje samo od sebe privede na dan sočutje. Vsaka izkušnja in vsak medsebojni odnos vam da priložnost, da gledate s stališča svoje duše ali stališča svoje osebnosti.”

“Vsak medsebojni odnos je del stalne učne dinamike. Ko vplivate drug na drugega, je del te dinamike iluzija. Zaradi te iluzije lahko vsaka duša dojame,kaj mora razumeti, da se bo zdravila. Kot predstava v živo predstavlja položaje, ki so potrebni, da bodo postali celoviti tisti vidiki vaše duše, ki potrebujejo zdravljenje. Z iluzijo se učimo- Pripada osebnosti. Iluzijo boste zapustili, ko boste umrli, ko se boste vrnili domov. Vendar lahko osebnost, ki živi v ljubezni in Luči, ki gleda skozi oči svoje duše, če govorimo metaforično, gleda iluzijo, ne da bi jo hkrati potegnilo vanjo. To je osebnost, ki dopusti, da se avtentična moč izrazi. Iluzija je izjemno tesno povezana s potrebami vsake duše. Vsak položaj je vedno namenjen vsaki osebi, ki jo zadeva. Ne morete naleteti ne in tudi ne boste naleteli- niti za hip ne- na nobeno okoliščino, ki ne bi bila neposredno in takoj namenjena potrebi vaše duše, da se zdravi in dosega celovitost. Iluzijo za vsako dušo ustvarjajo njeni nameni. Zato v iluziji vedno mrgoli najustreznejših izkušenj, s katerimi lahko zdravite svojo dušo. Iluzija je prilagodljiva. To pomeni, da posamezne duše, ki so sodelovale pri nastanku iluzij , nimajo svoje neodvisnosti pri tem, kar je v iluziji ustvarjenega skupaj. Pomeni, da ni zaznave, ki se je ne da pozdraviti, kot tudi ni namena, ki se ga ne da spremeniti ali zamenjati z drugim. Bistvo duhovne psihologije je razumevanje, kako iluzija nastane, kako deluje, razumevanje dinamike, ki leži za njo in vloge, ki jo igra pri evoluciji duše.”

“Če se odločite, da boste usmerjali svojo pozornost na močne strani drugih, na njihove odlike, na tisti del drugih, ki si prizadeva po najvišjem, tečejo skozi vaš sistem višjefrekvenčni tokovi spoštovanja, sprejemanja in ljubezni. Vaša energija in vpliv že takoj izžarevata iz duše v dušo. Postanete učinkovito orodje konstruktivne spremembe. Če imate namen uglasiti svojo osebnost v svojo dušo in če usmerjate pozornost na tiste zaznave, ki vam v vsakem položaju prinašajo najvišje frekvenčne energetske tokove, ste na poti k avtentični notranji moči.”

“Zakon privlačnosti torej ustvarja okrog vsake osebnosti zapredek njej podobne energije. Ko poskuša zdraviti svojo jezo ali strah ali ljubosumnost, se proces preobražanja v celovitost okrepi in pospeši, pride v središče zavedanja. Osebnost vidi svojo jezo ali strah ne samo v sebi, ampak tudi povsod izven sebe. Če se osebnost zavestno odloči, da bo ozdravila svojo jezo ali strah, jo vsaka okoliščina spravlja v jezo ali strah, ker se Vsemirje sočutno odzove na njeno željo, da bi postala celovita.”