“To, čemur rečemo zlo, je v vseh primerih odsotnost Luči ljubezni.”

“Osebnost, ki ni celovita, živi razdvojeno, kar predstavljajo posamezne barve ali njihove kombinacije. Osebnost, ki ni razdvojena, živi celovito, kar predstavlja bela svetloba. Osebnost, ki izgubi stik s svojo dušo, ki izgubi izvir Luči, je osebnost, ki je postala sposobna tega, čemur rečemo zlo in kar predstavlja črnina.”

“Temeljno odkritje optike je, na primer, da bela in črna nista barvi kot modra, zelena in rdeča. Bela je kombinacija vseh barv vidnega spektra svetlobe, črna pa je odsotnost tega spektra in zato tudi bele. To se pravi, da je bela integracija vseh vidnih oblik žarenja, črna pa je odsotnost žarenja... Bela predstavlja celoto duha... Črna predstavlja obup, jezo in bes, ki so odsotnost ljubezni, sočutja in odpuščanja. Pravimo, da je oseba, ki čuti te stvari, črnogleda.”

“Ko se uprete zasvojenosti in izberete, da boste postali celoviti, se uravnate s svojo nefizično pomočjo. Delo, ki ga je treba opraviti, je vaše, toda vedno vam je na voljo pomoč. Nefizični svet, dejanja vaših vodnikov in učiteljev, se dotikajo vašega sveta na veliko načinov- z mislijo, ki prinaša moč, s spominom, ki vas spomni, s pojavom presenečenja, ki krepi. V nefizičnem svetu je veliko radosti, ko se duša osvobodi svoje negativnosti in se kakovost njene zavesti pomakne navzgor v višje frekvence Luči. Zato ne trpite v samoti. Saj je sploh ni.”

“Vsak medsebojni odnos je del stalne učne dinamike. Ko vplivate drug na drugega, je del te dinamike iluzija. Zaradi te iluzije lahko vsaka duša dojame,kaj mora razumeti, da se bo zdravila. Kot predstava v živo predstavlja položaje, ki so potrebni, da bodo postali celoviti tisti vidiki vaše duše, ki potrebujejo zdravljenje. Z iluzijo se učimo- Pripada osebnosti. Iluzijo boste zapustili, ko boste umrli, ko se boste vrnili domov. Vendar lahko osebnost, ki živi v ljubezni in Luči, ki gleda skozi oči svoje duše, če govorimo metaforično, gleda iluzijo, ne da bi jo hkrati potegnilo vanjo. To je osebnost, ki dopusti, da se avtentična moč izrazi. Iluzija je izjemno tesno povezana s potrebami vsake duše. Vsak položaj je vedno namenjen vsaki osebi, ki jo zadeva. Ne morete naleteti ne in tudi ne boste naleteli- niti za hip ne- na nobeno okoliščino, ki ne bi bila neposredno in takoj namenjena potrebi vaše duše, da se zdravi in dosega celovitost. Iluzijo za vsako dušo ustvarjajo njeni nameni. Zato v iluziji vedno mrgoli najustreznejših izkušenj, s katerimi lahko zdravite svojo dušo. Iluzija je prilagodljiva. To pomeni, da posamezne duše, ki so sodelovale pri nastanku iluzij , nimajo svoje neodvisnosti pri tem, kar je v iluziji ustvarjenega skupaj. Pomeni, da ni zaznave, ki se je ne da pozdraviti, kot tudi ni namena, ki se ga ne da spremeniti ali zamenjati z drugim. Bistvo duhovne psihologije je razumevanje, kako iluzija nastane, kako deluje, razumevanje dinamike, ki leži za njo in vloge, ki jo igra pri evoluciji duše.”

“Sočutno srce je učinkovitejše proti zlu kot vojska. Vojska lahko napade drugo vojsko, ne more pa napasti zla. Sočutno srce lahko napade zlo neposredno- privede Luč, tja kjer je ni bilo.”

“Oseba, ki išče odnose z drugimi samo, da bi zadovoljila lastne potrebe (čustvene, spolne) bo ugotovila, da je vsak odnos v bistvu enak, da so ljudje v njenem življenju nadomestljivi, da so izkušnje s prvim in izkušnje z drugim v bistvu enake. To je vodoravna pot. Vsaka nova izkušnja v resnici ni nova. Je bolj ali manj ista stvar. Če želimo doživeti pravi in globok odnos, to zahteva, da se približamo in vzpostavimo odnos z zabestjo in skrbjo za drugega. To je navpična pot.”