“Zavest, da ima tudi Zemlja pravice, v človeškem rodu sploh še ni prisotna.”

“Ko se premaknete v plast svoje resničnosti, , se premaknete na področje, ki vključuje v vaše življenje tudi druge. Čeprav je to tudi osebno, se začenjate odmikati iz svoje zasebnosti.”

“Človeški rod je postal aroganten. Vedemo se, kot bi bila Zemlja naša in bi lahko z njo delali po mili volji. Onesnažujemo Zemljo, oceane in ozračje, da zadovoljujemo svoje potrebe, ne pomislimo pa na potrebe drugih življenskih oblik, ki tudi živijo na Zemlji, ali na potrebe Zemlje. Mislimo, da se mi zavedamo, Vsemirje pa ne. Mislimo in delamo, kot da se bo naš obstoj kot živih sil v Vsemirju končal s tem življenjem in kot da nismo odgovorni ne drugim ne Vsemirju.”

“Razum naj bi razširil zaznavanje, da bi vaša zaznavna moč in kompleksnost lahko rasli in ne škodovali. Izkušnje razuma so izkušnje znanja. Znanje je moč in za vsako raven znanja odgovarjate, kako ga uporabljate. Znanje, ki preprosto pride v vas in ga nekako ne predelate in uporabite v korist drugih, ima lahko še kako poguben učinek na vaše telo. Karmične obveznosti, ki jih ustvarjate z naklepno zlorabo z znanja, če zavestno škodujete ali v drugih ustvarjate nasprotja, so večje, kot če to povzročate nevede.”

“Ko se v osebnosti gradi jeza ali strah, tudi svet,v katerem živi, vedno bolj odraža jezo ali strah, ki ju mora zdraviti. Tako bo osebnost na koncu le razumela, da ustvarja lastne izkušnje in zaznave, da njena pravična jeza ali opravičljiv strah izvirata iz nje same in da ju lahko nadomesti z drugimi zaznavami in izkušnjami samo z močjo lastnega bitja.”

“Vsako dejanje, misel in občutek spodbudi namen in ta namen je vzrok, ki obstaja kot vzrok s posledico. Če smo soudeleženi v vzroku, ni mogoče, da ne bi bili soudeleženi tudi v posledici. Na ta najglobji način smo odgovorni za vsako svoje dejanje, misel in občutek, kar pomeni, za vsak svoj namen. Mi sami bomo deležni sadu vsakega svojega namena. Zato je pametno, da se začnemo zavedati mnogih namenov, ki dajejo sporočila našim izkušnjam, da razvrstimo, kateri nameni ustvarjajo katere posledice, in izbiramo svoje namene glede na posledice, ki jih želimo ustvarjati.”

“Oseba, ki išče odnose z drugimi samo, da bi zadovoljila lastne potrebe (čustvene, spolne) bo ugotovila, da je vsak odnos v bistvu enak, da so ljudje v njenem življenju nadomestljivi, da so izkušnje s prvim in izkušnje z drugim v bistvu enake. To je vodoravna pot. Vsaka nova izkušnja v resnici ni nova. Je bolj ali manj ista stvar. Če želimo doživeti pravi in globok odnos, to zahteva, da se približamo in vzpostavimo odnos z zabestjo in skrbjo za drugega. To je navpična pot.”