“Pritisnila je na gumb dvigala. Šla bo in kupila letalsko vozovnico. Svoboda, ki jo išče, je njena, ne Satakejeva, ne Jajoina, ne Jošijina, in prepričana je bila, da mora biti tam nekje zunaj. Če so se za njo zaprla še ena vrata, nima druge izbire, kot da najde nova in jih odpre. Dvigalo, ki ji je prišlo naproti, je ječalo kot veter.END.”

“Vsak medsebojni odnos je del stalne učne dinamike. Ko vplivate drug na drugega, je del te dinamike iluzija. Zaradi te iluzije lahko vsaka duša dojame,kaj mora razumeti, da se bo zdravila. Kot predstava v živo predstavlja položaje, ki so potrebni, da bodo postali celoviti tisti vidiki vaše duše, ki potrebujejo zdravljenje. Z iluzijo se učimo- Pripada osebnosti. Iluzijo boste zapustili, ko boste umrli, ko se boste vrnili domov. Vendar lahko osebnost, ki živi v ljubezni in Luči, ki gleda skozi oči svoje duše, če govorimo metaforično, gleda iluzijo, ne da bi jo hkrati potegnilo vanjo. To je osebnost, ki dopusti, da se avtentična moč izrazi. Iluzija je izjemno tesno povezana s potrebami vsake duše. Vsak položaj je vedno namenjen vsaki osebi, ki jo zadeva. Ne morete naleteti ne in tudi ne boste naleteli- niti za hip ne- na nobeno okoliščino, ki ne bi bila neposredno in takoj namenjena potrebi vaše duše, da se zdravi in dosega celovitost. Iluzijo za vsako dušo ustvarjajo njeni nameni. Zato v iluziji vedno mrgoli najustreznejših izkušenj, s katerimi lahko zdravite svojo dušo. Iluzija je prilagodljiva. To pomeni, da posamezne duše, ki so sodelovale pri nastanku iluzij , nimajo svoje neodvisnosti pri tem, kar je v iluziji ustvarjenega skupaj. Pomeni, da ni zaznave, ki se je ne da pozdraviti, kot tudi ni namena, ki se ga ne da spremeniti ali zamenjati z drugim. Bistvo duhovne psihologije je razumevanje, kako iluzija nastane, kako deluje, razumevanje dinamike, ki leži za njo in vloge, ki jo igra pri evoluciji duše.”

“Človeški rod je postal aroganten. Vedemo se, kot bi bila Zemlja naša in bi lahko z njo delali po mili volji. Onesnažujemo Zemljo, oceane in ozračje, da zadovoljujemo svoje potrebe, ne pomislimo pa na potrebe drugih življenskih oblik, ki tudi živijo na Zemlji, ali na potrebe Zemlje. Mislimo, da se mi zavedamo, Vsemirje pa ne. Mislimo in delamo, kot da se bo naš obstoj kot živih sil v Vsemirju končal s tem življenjem in kot da nismo odgovorni ne drugim ne Vsemirju.”

“Zakon karme je neosebna energetska dinamika. Kadar so njene posledice posebljene, se pravi, ko jih doživlja osebnost s svojega zornega kota, jih doživlja kot preobrat v smeri, kot vračanje energije namena tistemu, ki ima namen. Tako osebnost doživlja neosebno dinamiko, ki jo opisuje tretji zakon kot "enako in nasprotno reakcijo". Oseba, ki namerava sovražiti druge, občuti, da jo drugi nameravajo sovražiti. Oseba, ki namerava ljubiti druge, občuti, da jo drugi nameravajo ljubiti, in tako dalje. To zlato pravilo je vedenjsko vodilo, ki temelji na dinamiki karme. Poosebljeno reklo karme bi bilo: "Od sveta sprejmeš to, kar svetu daš.”

“Ne, ne mogu reći da je to bila ljubav na prvi pogled. Ali mogu reći da je to bila Ljubav Na Taj Pogled, pa koji je da je..”

“Tako sem se naučil,da je pomembno to, kar je v notranjosti, ne glede na to, kako čudovit je zunanji svet. In če je tvoj notranji svet neurejen in nezdrav, te ne bo osrečilo nič, kar dobiš zunaj. Če pa je tvoj notranji svet zdrav in izpolnjen, ti bodo najpreprostejše in najosnovnejše reči v zunanjem svetu napolnile srce in dušo.”