“Za svoje sedanje življenje je nesmiselno kriviti druge ljudi, Boga ali usodo. Sedanje razmere smo povzročili sami in spremenimo jih lahko tako, da stare negativne vzorce obnašanja obrnemo in namesto njih prevzamemo nove, pozitivnejše.”

“Božanskost je navzoča v vsakem človeku, in če so razmere ugodne, se bo sama od sebe manifestirala prav tako, kakor skali seme, v katerem se skriva življenje, in zaradi svoje narave zraste v drevo, če ima omogočene razmere za razvijanje svojih zmožnosti.”

“Duša mora uravnavati svojo energijo, če naj postane celota. Spoznati mora posledice, ki jih je povzročila. Energijska neravnovesja v duši so nepopolni deli duše, ki se želijo zdraviti. Ali je odnos med dušami zdravljenje ali ne, je odvisno od tega, ali vključena osebnost lahko vidi preko sebe in druge osebnosti medsebojni odnos njunih duš. To zaznavanje samo od sebe privede na dan sočutje. Vsaka izkušnja in vsak medsebojni odnos vam da priložnost, da gledate s stališča svoje duše ali stališča svoje osebnosti.”

“In nenadoma me je napolnila radost, da sploh sem. Ni važno, kako in kje, da le obstajam. Dokler lahko. Bolje je živeti še tako usrano življenje, kot sploh nobenega.”

“Tako to ide s Domovinom ...Kao sa silovanom devojkom ... ne možeš je kriviti za to što su je drugi osamotili, ali ni više voleti kao što si je voleo...”

“Ali ljudi – veliki, odrasli ljudi – nisu prestajali da varaju i muče sami sebe i jedan drugoga. Ljudi su držali da nije sveto i važno to proljetno jutro, ni ta krasota svijeta božjega stvorena za dobro svim bićima – krasota koja pozivlje za mir, slogu i ljubav – nego je sveto i važno ono što su izmislili oni sami da bi vladali jedan nad drugim”