“Gala Gradiva - 'tista, ki hodi spredaj, 'brezmadežna intuicija' - je imela spet prav. Danes lahko rećem, da izmed vseh mojih prepričanj le dveh ne zmorem razložiti s svojo voljo do moči: eno je znova najdena vera leta 1949, drugo pa, da bo imela Gala glede moje prihodnosti vedno prav.”

“Vsak medsebojni odnos je del stalne učne dinamike. Ko vplivate drug na drugega, je del te dinamike iluzija. Zaradi te iluzije lahko vsaka duša dojame,kaj mora razumeti, da se bo zdravila. Kot predstava v živo predstavlja položaje, ki so potrebni, da bodo postali celoviti tisti vidiki vaše duše, ki potrebujejo zdravljenje. Z iluzijo se učimo- Pripada osebnosti. Iluzijo boste zapustili, ko boste umrli, ko se boste vrnili domov. Vendar lahko osebnost, ki živi v ljubezni in Luči, ki gleda skozi oči svoje duše, če govorimo metaforično, gleda iluzijo, ne da bi jo hkrati potegnilo vanjo. To je osebnost, ki dopusti, da se avtentična moč izrazi. Iluzija je izjemno tesno povezana s potrebami vsake duše. Vsak položaj je vedno namenjen vsaki osebi, ki jo zadeva. Ne morete naleteti ne in tudi ne boste naleteli- niti za hip ne- na nobeno okoliščino, ki ne bi bila neposredno in takoj namenjena potrebi vaše duše, da se zdravi in dosega celovitost. Iluzijo za vsako dušo ustvarjajo njeni nameni. Zato v iluziji vedno mrgoli najustreznejših izkušenj, s katerimi lahko zdravite svojo dušo. Iluzija je prilagodljiva. To pomeni, da posamezne duše, ki so sodelovale pri nastanku iluzij , nimajo svoje neodvisnosti pri tem, kar je v iluziji ustvarjenega skupaj. Pomeni, da ni zaznave, ki se je ne da pozdraviti, kot tudi ni namena, ki se ga ne da spremeniti ali zamenjati z drugim. Bistvo duhovne psihologije je razumevanje, kako iluzija nastane, kako deluje, razumevanje dinamike, ki leži za njo in vloge, ki jo igra pri evoluciji duše.”

“Ko se uprete zasvojenosti in izberete, da boste postali celoviti, se uravnate s svojo nefizično pomočjo. Delo, ki ga je treba opraviti, je vaše, toda vedno vam je na voljo pomoč. Nefizični svet, dejanja vaših vodnikov in učiteljev, se dotikajo vašega sveta na veliko načinov- z mislijo, ki prinaša moč, s spominom, ki vas spomni, s pojavom presenečenja, ki krepi. V nefizičnem svetu je veliko radosti, ko se duša osvobodi svoje negativnosti in se kakovost njene zavesti pomakne navzgor v višje frekvence Luči. Zato ne trpite v samoti. Saj je sploh ni.”

“Veš katero napako delamo spet in spet. Mislimo, da je življenje nespremenljivo in da moramo, ko smo se enkrat utirili, slediti tiru prav do konca. Usoda pa je veliko bolj domiselna od nas. Ko že misliš, da si se znašel v slepi ulici, ko si na robu brezupa, pride močan sunek vetra in v hipu vse preobrne, vse se spremeni in naenkrat se znajdeš v čisto novem življenju.”

“Nakar se je naenkrat pojavil pred teboj še nekdo, ki je prav tako zataval v megli, in še nikoli prej v življenju nisi videl človeškega obraza, ki bi bil tako velik in razločen. Tako zelo si napenjal oči v meglo, da bi kaj videl, da je bila zdaj, ko je bilo kaj videti, vsaka podrobnost desetkrat bolj razločna kot sicer, tako razločna, da sta bila obadva prisiljena pogledati vstran. Kratko malo nisi mogel pogledati človeku v obraz, on pa ne v tvojega, ko pa je tako boleče videti nekoga v vseh podrobnostih - kot da bi mu gledal notranjščino. Ampak tudi proč nisi hotel pogledati, da ga ne bi čisto zgubil. In tako naprej: ali si se napenjal in strmel v meglo in zagledal stvari, ki so bile boleče, ali pa si se razpustil in zgubil v megli.”

“Temeljno odkritje optike je, na primer, da bela in črna nista barvi kot modra, zelena in rdeča. Bela je kombinacija vseh barv vidnega spektra svetlobe, črna pa je odsotnost tega spektra in zato tudi bele. To se pravi, da je bela integracija vseh vidnih oblik žarenja, črna pa je odsotnost žarenja... Bela predstavlja celoto duha... Črna predstavlja obup, jezo in bes, ki so odsotnost ljubezni, sočutja in odpuščanja. Pravimo, da je oseba, ki čuti te stvari, črnogleda.”