“Odrekla sem se osebnosti, da bi si pridobila značaj. Značaj se, kot boš sama ugotovila, v življenju mnogo bolj ceni kot osebnost.”

“Nakar se je naenkrat pojavil pred teboj še nekdo, ki je prav tako zataval v megli, in še nikoli prej v življenju nisi videl človeškega obraza, ki bi bil tako velik in razločen. Tako zelo si napenjal oči v meglo, da bi kaj videl, da je bila zdaj, ko je bilo kaj videti, vsaka podrobnost desetkrat bolj razločna kot sicer, tako razločna, da sta bila obadva prisiljena pogledati vstran. Kratko malo nisi mogel pogledati človeku v obraz, on pa ne v tvojega, ko pa je tako boleče videti nekoga v vseh podrobnostih - kot da bi mu gledal notranjščino. Ampak tudi proč nisi hotel pogledati, da ga ne bi čisto zgubil. In tako naprej: ali si se napenjal in strmel v meglo in zagledal stvari, ki so bile boleče, ali pa si se razpustil in zgubil v megli.”

“Človeški rod je postal aroganten. Vedemo se, kot bi bila Zemlja naša in bi lahko z njo delali po mili volji. Onesnažujemo Zemljo, oceane in ozračje, da zadovoljujemo svoje potrebe, ne pomislimo pa na potrebe drugih življenskih oblik, ki tudi živijo na Zemlji, ali na potrebe Zemlje. Mislimo, da se mi zavedamo, Vsemirje pa ne. Mislimo in delamo, kot da se bo naš obstoj kot živih sil v Vsemirju končal s tem življenjem in kot da nismo odgovorni ne drugim ne Vsemirju.”

“Veliko bolj udobno se počutimo, če je nekaj abstraktno ali zavito v simbolizem, kot če imamo to pred nosom.”

“V življenju se nam neštetokrat zgodijo posebna naključja oziroma sočasnosti - tista hipna srečanja in dogodki, ki v sebi nosijo potencial, da nam popolnoma spremenijo življenje. Mnogo takih trenutkov zgrešimo, ker se morda preprosto prestrašimo tega, kar bi odkrili o sebi, če bi se prepustili tej izkušnji.”

“Bolj kot povprečno znanje narašča in se širi, bolj se dušita izvirnost in globina novih zamisli. Danes, ko smo zmleli znanje v povodenj informacij, je še huje. Poneumljanje ljudi je doseglo najvišjo stopnjo.”