“Vsako dejanje, tudi najneznatnejše utegne v sebi nositi skrivnost, nevidno seme, ki lahko vzkali, če ga sprejmeš.”

“Razum naj bi razširil zaznavanje, da bi vaša zaznavna moč in kompleksnost lahko rasli in ne škodovali. Izkušnje razuma so izkušnje znanja. Znanje je moč in za vsako raven znanja odgovarjate, kako ga uporabljate. Znanje, ki preprosto pride v vas in ga nekako ne predelate in uporabite v korist drugih, ima lahko še kako poguben učinek na vaše telo. Karmične obveznosti, ki jih ustvarjate z naklepno zlorabo z znanja, če zavestno škodujete ali v drugih ustvarjate nasprotja, so večje, kot če to povzročate nevede.”

“Vsako dejanje, misel in občutek spodbudi namen in ta namen je vzrok, ki obstaja kot vzrok s posledico. Če smo soudeleženi v vzroku, ni mogoče, da ne bi bili soudeleženi tudi v posledici. Na ta najglobji način smo odgovorni za vsako svoje dejanje, misel in občutek, kar pomeni, za vsak svoj namen. Mi sami bomo deležni sadu vsakega svojega namena. Zato je pametno, da se začnemo zavedati mnogih namenov, ki dajejo sporočila našim izkušnjam, da razvrstimo, kateri nameni ustvarjajo katere posledice, in izbiramo svoje namene glede na posledice, ki jih želimo ustvarjati.”

“Ljudje so verjeli, nekateri verjamejo še danes, da znanost lahko pojasni skrivnost narave in življenja, da lahko poveže vzrok in posedico v zanesljiv sistem, da lahko izniči vsako tveganje, skratka, da lahko človek s pomočjo znanosti obvlada svet. Stoletja je pozitivistična znanost verovala, da svet lahko opiše z železnimi zakoni klasične matematikein fizike. Čas je že, da te blodnje človeškega duha pospravimo na smetišče zgodovine.”

“Če duša v samoti svojih lastnih duhovnih izbir napreduje v veri, pogumu in čustvih do svoje lastne človeškosti, gotovo lahko odpre vrata, ki vodijo k večjemu zavedanju, večjemu karmičnemu vplivanju in odgovornosti.”

“Vsak medsebojni odnos je del stalne učne dinamike. Ko vplivate drug na drugega, je del te dinamike iluzija. Zaradi te iluzije lahko vsaka duša dojame,kaj mora razumeti, da se bo zdravila. Kot predstava v živo predstavlja položaje, ki so potrebni, da bodo postali celoviti tisti vidiki vaše duše, ki potrebujejo zdravljenje. Z iluzijo se učimo- Pripada osebnosti. Iluzijo boste zapustili, ko boste umrli, ko se boste vrnili domov. Vendar lahko osebnost, ki živi v ljubezni in Luči, ki gleda skozi oči svoje duše, če govorimo metaforično, gleda iluzijo, ne da bi jo hkrati potegnilo vanjo. To je osebnost, ki dopusti, da se avtentična moč izrazi. Iluzija je izjemno tesno povezana s potrebami vsake duše. Vsak položaj je vedno namenjen vsaki osebi, ki jo zadeva. Ne morete naleteti ne in tudi ne boste naleteli- niti za hip ne- na nobeno okoliščino, ki ne bi bila neposredno in takoj namenjena potrebi vaše duše, da se zdravi in dosega celovitost. Iluzijo za vsako dušo ustvarjajo njeni nameni. Zato v iluziji vedno mrgoli najustreznejših izkušenj, s katerimi lahko zdravite svojo dušo. Iluzija je prilagodljiva. To pomeni, da posamezne duše, ki so sodelovale pri nastanku iluzij , nimajo svoje neodvisnosti pri tem, kar je v iluziji ustvarjenega skupaj. Pomeni, da ni zaznave, ki se je ne da pozdraviti, kot tudi ni namena, ki se ga ne da spremeniti ali zamenjati z drugim. Bistvo duhovne psihologije je razumevanje, kako iluzija nastane, kako deluje, razumevanje dinamike, ki leži za njo in vloge, ki jo igra pri evoluciji duše.”